OD OCENITELJICE, Edith Sauerbier

Suzano sem imela priložnost osebno izkusiti med našim mentorstvom in ocenjevanjem julija 2026 v Vlašiću v Bosni. Ekipo so sestavljale naši pripravnici za ocenjevanje (AIT), Marica Lazić in Snežana Molnar Jokić, skupaj z Doris Schwab in mano. Zelo sem uživala v lahkotnosti povezovanja s Suzano v angleščini. V stiku z njo sem se počutila popolnoma svobodno in sproščeno, brez kakršnih koli pričakovanj, napetosti ali skritih namenov. Bila sem hvaležna za to izkušnjo in zame je odražala, da je opravila globoko notranje delo in je bila utemeljena v svoji suverenosti.

Med ocenjevanjem je z vso skupino vodila vajo o skrbi zase. Predstavila je metaforo semaforja in nas vodila k prepoznavanju, kdaj vstopamo v "rumeno cono". Cenila sem njen živahen in privlačen način izražanja, ki je združeval ranljivost, humor in znanje. V predhodnem ocenjevanju, ki smo ga izvedli na spletu, je pokazala pristno radovednost in močno voljo do učenja. Zaradi tega sem se počutila popolnoma sproščeno, ko sem podprla njen certifikat za certificirano trenerko CNVC.

Prepričan sem, da bo Suzana s svojo živostjo, utelešeno prakso nenasilne komunikacije in globoko predanostjo prispevanju k miru in spravi v svoji domači regiji obogatila skupnost trenerjev na Balkanu. Ker sem formalni ocenjevalec, Snežana in Marica pa jo bolje poznata, bom tudi od njiju podal nekaj priporočil za Suzano:

Od Marice Lazić: Tako kot Edith tudi jaz iz srca podpiram Suzanino certifikacijo za certificirano trenerko CNVC. Ker sem Suzano spremljala skozi njeno razvojno pot, sem imela privilegij biti priča njeni potrpežljivi, prizemljeni in pristni odprtosti za učenje. Na vsaki stopnji procesa je pokazala pripravljenost, da se iskreno sreča s samo seboj in si dovoli rasti v svojem tempu. Pri Suzani še posebej cenim to, da si ni prizadevala za popolnost, ampak je imela pogum biti pristna. Ta pristnost mi je omogočila, da sem ji globoko in iz vsega srca zaupala.

Vsake odgovornosti in naloge je pristopila z odprtostjo, radovednostjo in močno predanostjo. Hkrati se je poglobljeno in iskreno notranje ukvarjala z delom ter pokazala pristno pripravljenost za sprejemanje povratnih informacij, razmislek o njih in prevzemanje odgovornosti za lasten razvoj. Iskreno verjamem, da je Suzana pripravljena prevzeti vlogo certificirane trenerke CNVC. V veliko veselje in čast mi je bilo, da sem jo lahko spremljala na njeni poti in ji nudila podporo.

Od Snežane Molnar Jokić:

Suzano sem prvič srečal na prvih dnevih ocenjevanja mentorstva (MAD) leta 2023. Od najinega prvega srečanja do danes sem z njo zlahka komuniciral in gradil medsebojno zaupanje. V veselje mi je bilo biti priča tako njeni osebni kot profesionalni rasti, pa tudi načinu, kako je v svoje delo in odnose vključila načela nenasilne komunikacije. Imel sem priložnost opazovati Suzano v različnih vlogah: kot udeleženko MAD, udeleženko usposabljanja za nenasilno komunikacijo, trenerko, ki vodi delavnice, in trenerko, ki koordinira skupino za prakso nenasilne komunikacije. V vsaki od teh vlog je dosledno dokazovala predanost učnemu procesu, odgovornost, pristnost in sposobnost ustvarjanja vzdušja varnosti in povezanosti. To je v meni spodbudilo občutek zaupanja in okrepilo moje spoštovanje do njenega prispevka k naši skupnosti.

Posebej bi se rada zahvalila njeni pripravljenosti in predanosti skozi celotno pripravo dokumentacije za predhodno oceno. Njena temeljitost, odprtost za sodelovanje in odgovoren pristop so prispevali k moji izkušnji jasnosti, lahkotnosti in zaupanja v naš skupni proces. V celoti podpiram priporočila, ki sta jih že izrekli moji kolegici Edith in Marica, in Suzano z zaupanjem priporočam za certificiranje CNVC. Verjamem, da bo kot certificirana trenerka nenasilne komunikacije pomembno prispevala k nadaljnjemu učenju, razvoju in rasti skupnosti NVC na Balkanu.

Od Suzane:

Moja pot z nenasilno komunikacijo se je začela leta 2014, ko sem zaključila osnovno usposabljanje za mediacijo. Takrat sem prvič odkrila, kako lahko pogovor spremeni odnose. Pri delu z ljudmi sem se postopoma zavedala, da vsak konflikt skriva veliko več, kot je vidno na površini. Želela sem razumeti, kaj se skriva za besedami in dejanji ljudi ter kako je mogoče obnoviti pristno povezavo. Prelomnica se je zgodila leta 2021, ko sem spoznala svojega prvega certificiranega trenerja CNVC. Kar se je sprva zdelo kot še eno usposabljanje, je kmalu postalo drugačen način gledanja nase, na druge ljudi in na odnose. Korak za korakom sem spoznala, da nenasilna komunikacija ni zgolj komunikacijski model ali niz orodij, temveč način življenja, ki vabi k prisotnosti, pristnosti in nenehnemu učenju.

Med mojo potjo sem se vse bolj zavedala sprememb v načinu poslušanja, komuniciranja in reševanja konfliktov. Hkrati sem našla skupnost ljudi, ki delijo podobne vrednote. Z usposabljanji, mednarodnimi srečanji in skupnim učenjem sem razvila prijateljstva in tesne odnose, ki so globoko obogatili moje življenje in postali pomemben del moje osebne in poklicne rasti. Ti odnosi so me nenehno opominjali, da rast dobi novo dimenzijo, ko jo delimo z drugimi.

Postopoma je nenasilna komunikacija postala sestavni del mojega poklicnega dela. Začela sem jo vključevati v programe mediacije, usposabljanja in izobraževanja s šolami, podjetji in drugimi organizacijami. Znova in znova sem bila priča, kako se pogovori spremenijo, ko ljudem damo prostor, da so resnično slišani, in ko postanejo vidni občutki in potrebe, ki se skrivajo za različnimi perspektivami.

Zame je bil postopek certificiranja naravno nadaljevanje poti, ki sem jo že prehodila. Povabil me je k poglobitvi svoje prakse, razmisleku o vsakdanjih izkušnjah in učenju skozi srečanja z ljudmi. Povratne informacije udeležencev, kolegov in trenerjev so me spomnile, da se najgloblje učenje zgodi v pristnih odnosih, medsebojni podpori in naši pripravljenosti, da ostanemo odprti drug do drugega. Postopek certificiranja mi ni ponudil le strokovnega razvoja, temveč tudi globlje razumevanje sebe in tega, kako želim prispevati k skupnosti.

Danes nenasilne komunikacije ne vidim predvsem kot nekaj, kar učim, temveč kot način življenja, ki ga prakticiram vsak dan. Postati certificiran trener ni pomenilo konca mojega učenja; prej je potrdilo mojo zavezanost vrednotam, ki jih si prizadevam živeti in deliti z drugimi. Spodbuja me, da še naprej prispevam k rasti nenasilne komunikacije, negovanju skupnosti in ustvarjanju prostorov, kjer se ljudje lahko srečujejo s seboj in drug z drugim z večjim razumevanjem, sočutjem in povezanostjo.

OD OCENJEVALKE, Stephanie Bachmann Mattei

Z veseljem vam predstavljam Astho Agarwal, novo certificirano trenerko iz Indije. Astha, ki izvira iz Jaipurja, svoje življenje posveča razumevanju in poglabljanju prakse preoblikovanja konfliktov in gradnje miru že od 19. leta. Preden se je srečala z nekonformnim vedenjem, je Astha leta delala v nevladnih organizacijah, kjer je oblikovala in vodila programe, osredotočene na vodenje in razvoj mladih, socialno pravičnost, mir in harmonijo.

Asthino sodelovanje z NVC se je začelo leta 2019, ko je iskala smernice v času, ko je aktivno sodelovala pri razvoju intervencij za odziv na naraščajočo polarizacijo med političnimi linijami in identitetnimi konflikti v državi. Spoznali sva se na IIT leta 2024 in od takrat skupaj hodiva po poti certificiranja.

Nenehno sem bila priča Asthini sposobnosti samospraševanja, da bi bolje ozavestila in razumela svoje navade, vedenje in prepričanja, in to počne ob hkratnem gojenju sočutja do sebe. Ponovno odkrivanje in ohranjanje lastne moči je bilo samo po sebi potovanje. Navdihuje me Asthinina predanost temu, da bi bila NVC dostopna mladim in družinam, ter da bi to prakso delila v hindijščini, njenem maternem jeziku. Pridružite se mi in pozdravite Astho v naši mreži.

Od Aste:

Do nenasilne komunikacije (NK) sem prišla prek svojega dela na področju socialne pravičnosti in zaradi vse večjega zavedanja nečesa, kar mi je manjkalo. »Sprememb ne povzročamo. Mi jih pustimo, da se zgodijo. Če obstaja ena stvar, ki jo želimo storiti v službi življenja, je to, da se umaknemo s poti.« Ne spomnim se več natančnih besed. Spomnim se, da sem nekaj takega pomislila, ko sem brala knjigo, ki je name pustila trajen vtis. Bilo je, kot da se je zame ustavil ves svet.

Več kot desetletje sem delal v sektorju socialnega razvoja v Indiji, kjer sem oblikoval in vodil intervencije za mladinsko vodstvo, spremembe miselnosti in dialog za mir in harmonijo. Delo z mladimi in lokalnimi skupnostmi je poglobilo moje razumevanje, kako večji sistemi oblikujejo naša življenja, odnose in izbire. Hkrati sem v sebi doživljal občutek praznine. Občutek je bil, da nenehno grem proti toku, da se sila srečujem z večjo silo. Srce se mi je zapiralo. Spraševal sem se, zakaj sem tako izčrpan, ko pa sem si izbral to delo?

To raziskovanje me je poglobilo v notranjo in medosebno preobrazbo. V tem času sem odkrila NVC in na več načinov, kot jih lahko tukaj naštejem, mi je pomagalo najti pot nazaj k svojemu srcu. Začela sem razumeti, kaj bi lahko pomenilo utelešenje spremembe, h kateri sem želela prispevati. Eno najdragocenejših daril te poti je bilo ponovno prevzemanje izbire in notranje moči. Vadba NVC me je podprla, da sem nežno tvegala, da se pokažem takšna, kot sem, se odločila, da bom ohranila svoje srce odprto in okrepila svoje zaupanje v življenje.

Globoko se povezujem z dojemanjem naših potreb kot življenjske energije, ki se giblje skozi vsakega od nas: življenja, ki si nenehno prizadeva za življenje. Povezovanje s to življenjsko energijo nas podpira, da stopimo v svojo moč in omogoča, da zacveti naše naravno sočutje. Proces certificiranja je bil sestavni del te poti. Prinesel je strogost pri ponovni povezavi z zavestjo in vprašanju, kaj pomeni živeti iz nje, zlasti v trenutkih nelagodja in nevednosti. Pozval me je k večji iskrenosti, prejemanju povratnih informacij, hkrati pa ostajam povezan s svojo razločevalnostjo in prevzemanju odgovornosti za svoje odločitve in učenje.

Globoko sem hvaležna Stephanie, ker je šla ob meni in mi bila zgled vodenja, ki ga globoko občudujem. Čeprav je bila prisotna na vsakem koraku, me je spremljala na način, ki mi je omogočil, da sem izkusila resnično odgovornost za svojo pot. Čutila sem podporo, ne da bi bila vodena, in zaupanje, da lahko stojim v lastni vednosti. Nenasilna komunikacija (NVC) je močno oblikovala tudi moje raziskovanje družin. Skozi delo z mladimi in izzive v lastni družini sem videla, kako močno naši najzgodnejši odnosi oblikujejo zgodbe, ki jih nosimo o sebi, drugih in svetu. Začela sem razmišljati: Dokler bodo naše družine še vedno bojišča, si je težko predstavljati mir v svetu.

Iz te raziskave je nastal projekt Reimagining Family (Preoblikovanje družine), skozi katerega raziskujem, kaj bi družine lahko potrebovale, da bi postale kraj pripadnosti in svobode, da smo sami. Poleg tega ponujam individualno mentorstvo in vodenje skupin. Še posebej me privlači delo z ljudmi, ki hrepenijo po večji samopodobi in medosebnem vodenju, z voditelji družbenih sprememb, ki želijo prispevati iz perspektive celostnosti, in z ljudmi, ki želijo sodelovati v dialogu, ki presegajo razlike.

Danes je osrednje vprašanje v mojem delu, kako bi lahko premostili notranjo in zunanjo preobrazbo ter se vključili v spremembe na osebni, medosebni in sistemski ravni. »Kako si prizadevamo za družbene spremembe, ne da bi v sebi in svojih odnosih reproducirali vzorce dominacije, odklopa in sile, ki jih želimo preoblikovati?« Moje sanje so o svetu, ki deluje za VSA BITJA in nas podpira, da se nenehno usklajujemo in preoblikujemo s tokom življenja, individualno in kolektivno. Upam, da bom živel svoje življenje in delil NVC v službi teh sanj.

OD OCENITELJICE, Laure Galvez

[EN] Cenimo, da se je Jérôme nenasilne komunikacije (NK) učil v svojem tempu in si vzel čas, da je proces ponotranjil, kar nam daje zaupanje v globino njegovega razumevanja in prakse danes. Jérôme uživa v deljenju NNK na podlagi lastnih življenjskih izkušenj, bodisi kot starš, kot zakonec ali kot skrbnik (pri svojem delu kot fizioterapevt). Uživa v so-voditeljstvu in ima veliko sposobnost refleksije o sebi, prepoznavanja svojih omejitev in prosi za podporo (npr. med so-voditeljstvom ali od vrstnikov), da bi lahko služil udeležencem.

Njegov mentor priznava njegovo mirnost, poštenost, ponižnost in sposobnost iskrenega izražanja, pa tudi njegovo sposobnost regulacije znotraj francoske mreže NVC& Health. Hvaležni smo za njegov prispevek in duh tovarištva v službi kolektiva, zlasti znotraj francoske mreže NVC& Health, področja, na katerem želi še naprej delati za družbene spremembe. Jérôme deluje tudi na področju svetovanja parom.

[FR] Nous apprécions le fait que Jérôme ait respecté son rythme dans l'apprentissage de la CNV et qu'il ait pris du temps pour intégrer le processus, ce qui nous donne de la confiance de là où il en est aujourd'hui dans sa profondeur d'integration. Jérôme aime transmettre la CNV à partir de ses propres exériences de vie, que ce soit en tant que parent, en tant qu'époux, (dans son couple), ou en tant que soignant (dans son métier de kinésithérapeute)

Il a du goût pour la co-animation et a une grande capacité à se voir, à voir ses limites, et à demander du soutien (par ex. en co-animation, ou à ses pairs), pour être au service des stagiaires. Sa référente lui reconnait son calme, son honnêteté, son humilité, sa capacité à oser dire les choses et aussi à jouer le rôle de régulateur au sein du réseau

Nous sommes reconnaissantes de sa doprinos et de son sens du compagnonnage au service du collectif, notamment au sein du collectif Santé (cap CNV Santé) , domaine de la santé dans lequel il a envie de continuer à oeuvrer pour le changement social. Jérôme intervient également dans le domaine de l'accompagnement des parov. 

Od Jéromea:

[SL] Skozi to certifikacijsko pot sem lahko napredoval v svojem tempu, hkrati pa sem še naprej delal kot fizioterapevt. Imel sem priložnost spoznati številne certificirane trenerje, ki so me navdihnili z načinom, kako so delili svoje znanje, in mi pomagali najti svoj glas ter prepoznati področja, na katerih želim prispevati. Tako sta se zdravstvo in odnosi naravno pojavili kot področji, ki sta se mi zdeli pravi. Zame sta pomembni in čutim pristno legitimnost, ko delim svoje znanje in izkušnje na teh dveh področjih.

[FR] Sur ce parcours de certification j'ai pu y aller à mon rythme tout en gardant mon travail de Masseur-kinésithérapeute. J'ai pu rencontrer de nombreux formateurs certifiés qui m'ont inspiré dans leur façon de transmettre pour m'aider à trouver ma couleur et le domaine dans lequel je veux contribuer. C'est ainsi que le milieu de la santé et le couple sont naturellement venu à moi car ils font sens et je vis de la légitimité en transmettant dans ces deux milieux.

J'ai pu vivre obesek cette certification, au delà de l'apprentissage, de la conscience de ce que je vivais et m'a profondément transformé dans ma vision et mes interakcije à moi et aux autres. J'aime recevoir et offrir des povratne informacije au service de l'évolution et je mesure le chemin parcouru par rapport au système d'éducation dans lequel j'avais vécu jeune à l'école . En France et je crois en même temps au USA le parcours évolue dans le sens où un tronc commun va bientôt naître pour les " Praticiens Reconnus" qui sera une première marche avant la certification, ce qui permettra une reconnaissance de ses acquis pour son milieu professionnel et contribuera, je l'espère à faire vivre le changement social auquel j'aspire.

OD OCENITELJICE, Shone Cameron

Raf me je spomnila, da sva se prvič srečali na spletu med COVID-om. Že od samega začetka me je navdihovala in slavila njena globoka predanost Marshall Rosenberg in njegovim naukom. Raf vodi močan občutek za namen in vseživljenjska predanost smiselni poti služenja drugim. Prinaša bogate izkušnje kot zdravnica, vodja ljudi ter mentorica in učiteljica zdravnikov v zdravstvenem sistemu Združenega kraljestva. Te darove je velikodušno prinesla v skupnost trenerjev nenasilne komunikacije IN svoje veščine nenasilne komunikacije bo prenesla tudi v naš zdravstveni sistem: Jupi!

V svoji zdravniški praksi sije kot zgled sočutnega vodenja, saj s svojo prisotnostjo in dejanji podpira in navdihuje druge. Z Raf sva se skozi leta ukvarjala z včasih zahtevnim in hkrati nagrajujočim delom, da drug drugega dojemava kot enakopravna. Njena vztrajnost, odprtost za rast in pripravljenost za učenje so mi v pristno veselje spremljali njen razvoj in hodili z njo na tej poti.

Od rafa:

Nikoli si nisem mislil, da bo komunikacijski model postal eden mojih najbolj zaupanja vrednih sopotnikov. Ko je leta 2019 v moje življenje vstopila nenasilna komunikacija (NNK) prek učenja dr. Marshall Rosenberg, sem mislil, da se učim novega načina komunikacije. Česar pa nisem pričakoval, je bilo, da začenjam pot odkrivanja sebe, drugih in presenetljive lepote človeškega bivanja. Za to sem globoko hvaležen Marshallu in daru, ki ga je ponudil svetu prek NNK.

Kot zdravnik v prvi bojni vrsti (zlasti med pandemijo) je NVC postala veliko več kot le skupek veščin. V težkih dneh mi je pomagala pogledati onkraj strahu, frustracije in izčrpanosti na človečnost, ki se skriva za njimi. Spomnila me je, da so ljudje, tudi ko so govorili jezik panike, jeze ali obupa, pogosto izražali univerzalne potrebe po varnosti, skrbi, razumevanju in upanju. NVC mi je pomagala ohraniti odprto srce, ko bi ga bilo lažje zapreti.

Moja odločitev za pridobitev certifikata je izhajala iz želje, da bi z integriteto delil znanje o kulturi in pomagal ohranjati Marshallovo vizijo pri življenju. Želel sem ponuditi nekaj več kot le tehnike: želel sem utelešiti zavest, zaradi katere je kultura tako transformativna. Še posebej sem hvaležen Shoni Cameron, katere mentorstvo v preteklih letih je bilo tako prizemljitveno kot navdihujoče. S toplino, modrostjo in občasnim nežnim izzivom mi je pomagala ostati povezan z bistvom kulturi in me podpirala skozi številne preobrate na tej poti.

Ko se ozremo nazaj, se zdi, da je pridobitev certifikata nekoliko podobna podati se na iskanje, na katerem odkrijemo, da zemljevid zaklada vodi nazaj k nam samim. Med potjo sem spoznal, da pripadam globalni skupnosti čudovito nepopolnih ljudi, ki pogumno izbirajo povezanost namesto ločenosti in sočutje namesto krivde. Odkril sem tudi, da se podpora zdi, da se pojavi vsakič, ko sem pripravljen zanjo prositi. Certifikacija ni ciljna črta. Je preprosto naslednji korak v vseživljenjski pustolovščini življenja in deljenja NVC, enega pogovora, ene povezave in občasno enega žirafinega ušesa naenkrat.

OD OCENJEVALCA Dionne Verbeet

V teh nekaj mesecih sem jo videl narediti toliko korakov za poglobitev integracije nenasilne komunikacije (NVC). Bila je takšna odprtost in imel sem privilegij biti priča toliko lastnostim in talentom – in prepričan sem, da jih je še veliko več, ki se jih ne zavedam. Vse to je spremljala neverjetna količina energije. Če bi Alex opisal z eno besedo, bi to bila brbotanje.

Pričakujem, da bo Alex sama spregovorila o svojih dejanjih in težnjah v zvezi z družbenimi spremembami. Rada bi le izpostavila nekaj mehurčkov, ki se jih zavedam, da bi izrazila navdušenje, ki se prebuja v meni: bodisi v usmerjevalni skupini karavane NVC, sodelovanju pri zbiranju podatkov z NVC Matters UK, njenem delu kot družinske mediatorke, učiteljice joge, trenerke NVC ali prek svojih darov kot igralka, ki NVC prinaša v gledališče ... poleg tega pa je delila ideje za knjigo pravljic, pesmi in še več ... od tod tudi moja beseda brbota. Slavim bogastvo, ki ste ga že prinesli, in se veselim vseh valovitih učinkov, ki bodo še naprej rasli iz vašega navdiha, ustvarjalnosti in teženj.

Od Alexa:

Kot hči irskega gostilničarja sem odraščala v surovi, prvi vrsti človeških konfliktov. V pubih mojih staršev sem videla, kako velik del naše bolečine izvira iz preprostega neuspeha, da bi nas slišali. Znova in znova sem bila priča ljudem, ki so se borili za iste stvari – priznanje, pripadnost, povezanost, če naštejem le nekatere – a jim je manjkalo orodij, da bi jih našli

Ta spomin me je spremljal skozi leta dela kot igralka in gledališka ustvarjalka, ustvarjanja projektov za kohezijo skupnosti in dela z odraslimi z učnimi težavami in avtizmom. Videla sem, kako lahko utelešena ustvarjalnost in pristno izražanje sprostita zdravljenje, ko same besede odpovejo. To razumevanje se je poglobilo med mojim usposabljanjem za joga terapevtko, kjer sem se naučila, kako telo prenaša travmo, kako regulacija pomaga preprečiti, da bi sedanji stres postal kroničen, in kako umirjen živčni sistem omogoča pojav novih možnosti

Te niti so me sčasoma pripeljale do nenasilne komunikacije (NVC) in usposabljanja za družinskega mediatorja. Ta pot NVC se je začela pred 10 leti na dan ustanovitve. Pred približno 7 leti, ko sem bila tri leta na poti do starševstva, je NVC postala rešilna bilka zame, da bi postala starš, kakršen si želim biti, in to še vedno je. Pred 3 leti, ko sem začela svojo pot do certificiranja, sem v svoji skupini za razvoj kandidatov spoznala 5 neverjetnih žensk in bila sem presenečena nad globino prijateljstva in tovarištva, ki sva ju ustvarili druga za drugo. Nisem si mislila, da bi se takšno prijateljstvo lahko skovalo brez vseživljenjske spremljevalke; vesela sem, da lahko ovržem to neresnico. Na tej poti sem imela veselje sodelovati s številnimi odličnimi trenerji, od Darena De Witta do Gine Lawrie in Ceri Buckmaster. Pridružila sem se skupnosti NVC UK in začela voditi projekt za izboljšanje prepoznavnosti NVC in finančne moči v Združenem kraljestvu. Glennom Treacyjem in si prizadevamo izboljšati to letno srečanje ter se osredotočiti na stalni strokovni razvoj in uporabno nacionalno navezovanje stikov v organizacijah.

Nekonformna miselnost (NVC) je poglobila moje razumevanje tega, kaj je mogoče, ko ljudje resnično slišijo sebe in drug drugega. To potovanje je bilo zame, mojo družino in moje delo obdobje samorefleksije in obsežne rasti. Vzpostavila sem tako pomembne povezave s seboj, možem, otroki, svojo skupino za razvoj kandidatov, ocenjevalkama Shono Cameron in Dionne Verbeetter s svojo skupnostjo in delom. Zelo sem navdušena, da sem del te skupnosti in prispevam k miru. Veselim se nadaljnjega razvoja poti. 

OD OCENITELJICE, Laure Galvez

[SL] Fabiennina mentorica ceni njeno energijo, njeno nalezljivo veselje, njeno vztrajnost in željo po učenju in rasti, pa tudi njeno sposobnost refleksije o lastni uspešnosti. Cenimo, kako se Fabienne uči iz vsake izkušnje vodenja – bodisi iz pozitivnih izkušenj, ki jih praznuje, bodisi iz bolj zahtevnih – in kako iz njih črpa nove vpoglede (kot je jasno postavljanje okvira, prošnja za vire ali podporo itd.).

Slavimo njen napredek pri vključevanju procesa nenasilne komunikacije (NK), zlasti njeno sposobnost, da ostane uglašena na potrebe in pusti, da se stvari od tam organsko razvijejo. Priča smo, kako Fabienne živi NNK tako v svojem osebnem življenju (odnos, ki je preprost) kot v svojem poklicnem življenju, in skupaj z njo slavimo rast, ki jo je s tem pridobila. Iz procesa NNK črpa lastno razločevanje v povezavi s svojo krščansko vero, kar ji pomaga pri podpori mladim strokovnjakom, parom in mentorjem v krščanski skupnosti.

[FR] La référente de Fabienne apprécie son énergie, sa joie contagieuse, sa persévérance, et son envie de vouloir apprendre et d'évoluer, tout comme capacité à se remettre en question. Nous apprécions comment Fabienne apprend de chaque expérience d'animation, que ce soit dans les expériences agréables qu'elle célèbre, comme dans les expériences plus inconfortables, et qu'elle en retire des nouvelles ressources (comme par exemple, poser le cadre de façon claire, demander des ressources ou du soutien ...)

Nous saluons son évolution dans l'intégration du processus de la CNV, notamment sa capacité à rester en lien avec les besoins, de façon à laisser émerger les choses de façon organique à partir de là. Nous sommes témoins de la manière dont Fabienne vit la CNV tant dans son domaine personnel (couple, famille), que professionnel, et nous célébrons avec elle les évolutions qu'elle a pu en retirer. Elle s'appuie sur le processus de la CNV pour son propre discernement en lien avec sa foi Chrétienne, ce qui l'aide à compagner les jeunes professionnels, les couples et les compagnants, dans le milieu chrétien.

Od Fabienne:

Od leta 2012 je nenasilna komunikacija (NVC) globoko spremenila moje življenje, tako osebno kot profesionalno. Ta pristop sem prvič odkrila za boljše razumevanje in obvladovanje svojih čustev, zlasti jeze, ki sem jo poimenovala moja »Hulk stran«. NVC mi je pomagala preseči sodbe, razjasniti svoje potrebe in sprejeti empatično poslušanje – do sebe, moje družine ter tako v osebnih kot poklicnih dejavnostih.

Moja izobraževalna pot je bila bogata in raznolika: opravila sem skoraj 200 dni delavnic, asistentskih praks in sovoditeljstva, ki so zajemale temeljne module, napredne teme (kot so jeza, krivda, empatija in pristno izražanje) ter obsežen program usposabljanja o individualni podpori, pa tudi seje, posvečene uvodu v NVC. Leta 2025 sem sodelovala tudi na IIT (mednarodnem intenzivnem usposabljanju) v Nemčiji, kjer sem raziskovala teme, kot sta reševanje konfliktov in duhovnost.

Izkušnje sem si pridobila z vodenjem srečanj za raznoliko občinstvo, kot je na primer »Gojitev miru z nekonformnim vedenjem«. Napredovala sem od asistence do so-voditeljstva in nato do samostojnega usposabljanja, pri čemer sem svoj pristop vedno prilagajala kontekstu in občinstvu (ne glede na to, ali gre za velike ali majhne skupine ali specifične skupnosti, kot so krščanski istospolni pari). Nekonformno vedenje je zdaj globoko zakoreninjeno v mojem vsakdanjem življenju: uporabljam ga za reševanje konfliktov na srečanjih, podporo hčerki v težkih časih in ustvarjanje krogov poslušanja v svoji župniji. Razvila sem tudi socialne projekte, kot so delavnice, ki povezujejo nekonformno vedenje in krščansko vero, ali srečanja za mlade v razločevanju.

Danes vidim bogastvo certifikacijske poti do trenerja in potovanje, ki mi ga je omogočila, z usposabljanji, posvečenimi prenosu NVC, ki vedno temeljijo na obsežni praksi, asistentstvu in sovoditeljstvu. Te izkušnje so mi omogočile, da NVC prenesem v prakso, eksperimentiram in živim v okviru usposabljanja in prenosa. Vodenje praktične skupine je ponudilo prostor za eksperimentiranje in deljenje, podpora in povratne informacije mojih mentorjev, certificiranih trenerjev in ocenjevalcev pa sta bili neprecenljivi. Pedagoški dosje mi je omogočil delo na ključnih diferenciacijah, glavnih temah in izgradnjo prilagodljivih metod poučevanja, s čimer sem utrdil svoje izkušnje in povratne informacije. Nazadnje sem se postopoma vključil v mrežo sopotnikov in nato v mrežo trenerjev NVC (lokalna ekipa v Île-de-France, zdaj pa nacionalna ekipa). Moj cilj je zdaj prenašati NVC z avtentičnostjo, jasnostjo in sočutjem, hkrati pa se še naprej učim in rastem.

OD OCENJEVALCA, Iana Peateya

Marcina dojemam kot nekoga, ki na globok način uteleša duh nenasilne komunikacije (NK). Od življenja globoko zakoreninjenega v naravi, deljenja z demonstracijami namesto poučevanja do povezanosti s tiho strastjo do dela. Svojega sporočila ne kriči, ampak ga tiho šepeta na način, ki pritegne ljudi k sebi. Z veseljem ga pozdravljam v skupnosti trenerjev NNK.

Od Marcina:

Moja pot z nenasilno komunikacijo (NK) se je začela z eno samo delavnico, ki je zelo hitro postala nekaj veliko večjega. Jasno se spominjam, da so se mi že takrat pojavile sanje: nekega dne želim voditi takšna srečanja in to deliti z drugimi. Še nisem vedela, kako bo pot videti ali kam me bo peljala, a čutila sem, da sem našla smer, ki sem jo iskala. Od takrat je minilo že nekaj let. Bila so polna srečanj, pogovorov, trenutkov strahospoštovanja, dvomov in vedno znova vračanja k preprostim vprašanjem: kaj čutim zdaj, kaj potrebujem in kaj se dogaja v drugi osebi? Z vsako izkušnjo mi je postajalo jasneje, da NNK ni niz tehnik ali metoda pogovora. Postala je jezik, ki mi pomaga gledati na svet z večjo nežnostjo in radovednostjo.

Ta pot me je vodila skozi veliko različnih krajev in odnosov. Učila sem se od trenerjev, prijateljev, ljudi, ki sem jih srečala na delavnicah, pa tudi od lastnih otrok, iz konfliktov in iz trenutkov, ko nisem mogla biti oseba, ki sem si želela biti. Paradoksalno je, da so mi prav ti težji trenutki pogosto dali največ. Spomnili so me, da je empatija pripravljenost, da se vedno znova vračamo k povezanosti. Sčasoma so se sanje, ki so se pojavile med tisto prvo delavnico, postopoma začele uresničevati. Začela sem voditi delavnice in ustvarjati prostore, kjer se ljudje lahko za trenutek ustavijo, slišijo drug drugega in odkrijejo, da se za vsako obsojanjem, jezo ali strahom skriva nekaj globoko človeškega. Vsakič, ko v očeh udeležencev vidim olajšanje, se spomnim, zakaj sem izbrala to pot.

Postopek certificiranja vidim kot še eno stopnjo na tej poti. Ne kot ciljno črto ali dokazilo o vrednosti, temveč kot zavezo k nenehni rasti, poglobljeni praksi in odgovornosti za to, kar ponujam drugim. Želim, da moja dejanja ostanejo usklajena z vrednotami, ki so mi pomembne: pristnost, spoštovanje, svoboda in skrb za življenje. Ko se ozrem nazaj, vidim, da največja sprememba ni v pridobljenih veščinah. Največja sprememba je v načinu, kako srečujem drugo človeško bitje. Z več ponižnosti, več pozornosti in več upanja, da je mogoče najti pot do medsebojnega razumevanja tudi v najtežjem pogovoru. To upanje me še naprej vodi vsak dan.

od ocenjevalke Marie Hechenberger

Michaela Bauerja sem prvič srečal leta 2020, ko se je vključil v postopek certificiranja CNVC. Michael je globoko predan delu z očeti in moškimi. V to delo prinaša bogate osebne izkušnje in jih uporablja za podporo drugim na njihovih lastnih poteh.

Še posebej cenim Michaelovo predanost temu, da nenasilno komunikacijo (NVC) naredi dostopno ljudem, ki jih tradicionalni izobraževalni programi pogosto ne dosežejo. S svojim jasnim, praktičnim in prizemljenim načinom komuniciranja se zna povezati z ljudmi, ki se morda ne morejo naravno povezati z bolj teoretičnimi pristopi.

Še posebej me gane Michaelova sposobnost, da doseže ljudi, ki se sicer morda nikoli ne bi srečali z nenasilno komunikacijo, vendar bi jim lahko zelo koristila. Njegov prispevek se mi zdi dragocen in pomemben, zato z veseljem pozdravljam Michaela Bauerja v krogu certificiranih trenerjev. Verjamem, da bo še naprej delil nenasilno komunikacijo z integriteto, predanostjo in pristnostjo.

od Michaela:

[SL] Ko sem leta 2016 kot oče samohranilec odkril nenasilno komunikacijo (NNK), sem se vprašal: »Zakaj tega že nihče ne počne?« Takrat sem se počutil popolnoma preobremenjenega in postopoma sem izgubljal stik s svojimi otroki. Eden od mojih otrok je ločitev sprejel še posebej težko in zelo osebno. Svojo bolečino je izrazil na načine, ki jih ne bi opisal kot življenjsko koristne. Iz spoštovanja do sina ne želim podrobneje razlagati. Nisem več vedel, kaj naj storim. Ravno v tistem trenutku je v moje življenje prišla knjiga o nenasilni komunikaciji.

[DE] Als ich 2016 als alleinerziehender Vater die Gewaltfreie Kommunikation kennenlernte, fragte ich mich: „Warum macht das noch keiner?“ In dieser Zeit war ich sehr überfordert und verlor allmählich den Zugang zu meinen Kindern. Eines meiner Kinder nahm die Trennung besonders schwer und sehr persönlich. Es lebte seinen Schmerz auf eine Art und Weise aus, die ich nicht als lebensdienlich bezeichnen würde und auf die ich aus Respekt vor meinem Sohn nicht näher eingehen möchte.

Ich wusste nicht mehr, was ich tun sollte.

Genau zu diesem Zeitpunkt kam das Buch über Gewaltfreie Kommunikation in mein Leben.

Ich wollte für meine Kinder da sein und gleichzeitig meine Grenzen wahren und ihnen Orientierung geben. Ich hatte jedoch keine Ahnung, wie das funktionieren sollte. Ich merkte, dass Drohungen und Strafen uns nur weiter voneinander entfernten. Wenn ich hingegen nichts sagte und keine Grenzen setzte, fanden meine Kinder keinen Halt. Unsere Gespräche wiederholten sich wie eine hängen gebliebene Schallplatte.

Durch die Gewaltfreie Kommunikation fand ich schließlich eine Antwort auf die Frage, wie ich meine Kinder wahrnehmen und für sie da sein kann, ohne dabei auf mich selbst zu verzichten. Ohne sie dafür verantwortlich zu machen, dass ich keine Zeit für mich hatte, dass ich alles für sie tat und dafür keinen Dank bekam – und ohne all die anderen Gedanken, die damals in meinem Kopf waren, an ihnen auszulassen.

Auf meinem Weg mit der Gewaltfreien Kommunikation durfte ich nicht nur viel lernen und viele Menschen unterstützen. Ich konnte auch wieder zu mir selbst finden und mehr und mehr ganz werden. Das Schönste daran ist für mich, dass ich auch meinen Kindern – obwohl zwei von ihnen bereits älter waren – eine neue Sicht auf die Welt, auf andere Menschen und vor allem auf sich selbst mitgeben konnte.

Genau dorthin zieht es auch heute mein Herz: Väter und Männer in herausfordernden Familien- und Beziehungssituationen mithilfe der Gewaltfreien Kommunikation zu begleiten. Ich freue mich, Teil der internationalen NVC-Gemeinschaft zu sein, und bin dankbar für das Vertrauen, die Gewaltfreie Kommunikation auf meine bodenständige, authentische und praxisnahe Art weitergeben zu dürfen.

od ocenjevalke Anniken Poulsson Beer

Øyvinda poznam že skoraj 10 let in skupaj sva na Norveškem izvedla več dejavnosti nenasilne komunikacije (NVC). Šele lani, novembra, je postal moj kandidat, potem ko je Shona Cameron odstopila. Njegova ocenjevalka je bila od leta 2017. Øyvind ima veliko strasti do NVC; na svojem delovnem mestu je ustvaril enoletni program in NVC postavil za enega glavnih stebrov tega delovnega mesta. Gre za center v Oslu za nekdanje odvisnike, ki se želijo vrniti k treznemu življenju. V veselje mi je bilo srečati te ljudi in spoznati, koliko jim je NVC pomagal pri samoempatiji, komunikacijskih veščinah in dostojanstvu.

Øyvind je v zasebnem življenju preživel nekaj težkih časov, a mu je kljub temu uspelo nadaljevati pot do certificiranja. Njegova energija, aktivna udeležba in sposobnost gradnje mrež so nekatere od veščin, ki jih pri Øyvindu resnično cenim. Zagotovo bo darilo naši lokalni norveški skupnosti.

iz Øyvinda:

Moja pot z nenasilno komunikacijo (NK) je bila dolga, zahtevna in globoko transformativna. Že od začetka sem čutila, da se je NNK v meni dotaknila nečesa bistvenega: načina razumevanja človeških bitij, konfliktov, bolečine in povezanosti, ki sem ga iskala. Hkrati pa pot do certifikacije ni bila lahka.

Od začetka moje poti do te točke je minilo devet let. V tem času sem dvakrat skoraj obupal. Bili so trenutki, ko se je proces zdel osamljen, nejasen in težko krmarljiv. Žal mi je, da se pot do certificiranja lahko zdi zelo teoretična in da se zdi bolj primerna za nekatere učne sloge in tipe osebnosti kot za druge. Včasih sem se v tem procesu težko znašel in si želel sem, da bi bilo več podpore za ljudi, ki se učijo skozi prakso, vodenje, eksperimentiranje in živo integracijo.

Sčasoma sem moral najti svojo pot. Čeprav je bilo to težko, je postalo tudi eden najpomembnejših delov moje poti. Samostojna pot je pomenila globlje poglabljanje. To je zahtevalo, da sem NVC vključil ne le kot model ali niz konceptov, temveč kot način življenja, vodenja, povezovanja in srečevanja s seboj in drugimi. Ta boj me je prisilil, da sem postal bolj iskren glede lastnih potreb, vzorcev, hrepenenja po prispevku in predanosti temu delu.

Danes praznujem, da sem vztrajal. Praznujem svojo vztrajnost, predanost in dejstvo, da sem našel pot, ki je resnično moja. Postopek certificiranja mi je pokazal, da sem v tem za dolgoročno. Nekonvencionalno poznavanje vere ni le nekaj, kar želim poučevati; je nekaj, kar želim še naprej utelešati, razvijati in k čemur želim prispevati do konca svojega življenja.

od ocenjevalke Laure Galvez

[SL] Navdihuje nas, kako Camille ostaja povezana s svojo notranjo življenjsko silo, tudi ko se sooča z izzivi, in cenimo čas, ki si ga je vzela za svojo pot do certifikacije, in kako organsko vključuje proces nenasilne komunikacije (NVC), sprejema svojo realnost in spoštuje svoj tempo. Vidimo, kako globoko doživlja svoje izzive kot plodna tla za vključevanje NVC; Camille si upa tvegati kot moderatorka, tako da posluša svojo intuicijo, opusti prepričanje, da mora biti popolna, in je živ primer ranljivosti v svojem poučevanju. Resnično cenimo, kako najde načine, kako živeti in deliti NVC z integriteto.

V svojem poklicnem življenju Camille prakticira neonatalno konzultacije (NVC) kot zdravstvena delavka in logopedinja, zlasti pri delu z ljudmi, ki jecljajo. NVC ji pomaga tudi pri uresničevanju njene vloge učiteljice na šoli za logopedijo. Z veseljem bo še naprej prispevala k družbenim spremembam na tem področju in širše v zdravstvenem sektorju, pri čemer bo upoštevala tako stališča pacientov kot negovalcev (šola za logopedijo, združenja negovalcev itd.).

[FR] Nous sommes inspirées de voir comment Camille est connectée à son élan de vie, même dans les épreuves et nous apprécions le temps qu'elle a pris pour cheminer et intégrer le processus de la CNV de façon organique, en accueillant sa réalité et en respectant son rythme. Nous voyons à quel point elle vit ses épreuves comme un terreau d'intégration de la CNV, Camille ose prendre des risques en animation en écoutant son intuition, en lâchant la volonté d'être parfaite, en modélisant, dans sa transmit, à partir de sa vulnérabilité.  Nous apprécions chez elle, les moyens qu'elle se donne pour vivre son intégrité.

Dans sa vie professionnelle, Camille vit la CNV en tant que soignante, orthophoniste, notamment auprès des personnes qui bégaient. La CNV l'aide aussi à incarner sa posture d'enseignante à l'école d'orthophonie. Elle a envie de poursuivre sa doprinos au changement social dans ce domaine et plus globalement dans le domaine de la santé, en prenant en compte, autant le point de vue du pacient que celui du soignant (école d'orthophonie, associations de soignants…)

od Camille:

[SL] Nenasilno komunikacijo (NNK) sem odkril leta 2014. Takrat sem iskal načine, kako se »lepo« izraziti in razviti svoje komunikacijske sposobnosti. Kot logoped sem želel biti bolje opremljen za obravnavo relacijskih vidikov komunikacije, ki presegajo njene bolj »tehnične« razsežnosti. Kar sem odkril, je šlo daleč dlje od tega, kar sem se sprva nameraval naučiti. Nekonvencionalna miselnost (NVC) je sprožila globoko notranjo preobrazbo. Naučil sem se biti manj »prijazen«, hkrati pa sem razvil večjo intimnost in mir s seboj in z drugimi. Od takrat naprej še naprej prakticiram NVC in si prizadevam, da bi jo globlje integriral in jo bolj polno utelešal, da bi se lahko poglobil v njene filozofske, politične in duhovne razsežnosti.

[FR] J'ai rencontré la CNV en 2014. Je cherchais alors à apprendre à m'exprimer « gentiment » et développer des habiletés de communication. En tant qu'orthophoniste j'avais envie d'être outillée pour aborder les aspects communicationnels, au-delà des aspects plus « tehnike ». Ce que j'ai découvert a largement dépassé ce que j'étais venue chercher. La CNV a initié en moi une profonde transformation intérieure. J'ai appris à être moins gentille, tout en gagnant en intimité et en paix avec moi-même et avec les autres. Je n'ai eu de cesse de pratiquer pour l'intégrer plus profondément et pour tenter de l'incarner pour accéder à ses dimensions philosophiques, politiques et spirituelles.

En 2020, j'ai choisi d'intégrer le parcours de certification. J'avais envie d'approfondir mon intégration, rencontrer des personnes inspirantes et pratiquer avec elles. Et bien sûr, j'avais à cœur de pouvoir la transmettre avec autant de saveur que celle que j'avais goûtée lors des stages. Le chemin a été riche, ponctué de stages, d'assistanats et de rencontres. J'ai eu la chance d'être accompagnée par Karin Ferfers qui a été ma référente. J'ai découvert à ses côtés ce que permettait une présence confiante. Cette présence rassurante qui permet l'autonomie, de se déployer, et vers laquelle on a envie de revenir pour faire le point, parler des joies et des peines.

Durant mon parcours, j'ai eu la responsabilité d'être premier lien du cercle des parcourants d'Acertif, pendant plus d'un an et demi — une expérience qui m'a profondément ancrée dans la dimension collective de la CNV, j'ai apprécié vivre la CNV dans l'organisation et entre les humains qui la composent. Aujourd'hui, c'est vers le domaine de la santé que se porte mon plus grand désir d'agir, auprès des soignants en particulier. Ceux qui prennent soin des autres oublient trop souvent de prendre soin d'eux. Je souhaite les accompagner pour qu'ils puissent continuer à être épanouis dans leur métier, se tenir au plus près de leurs patients, dans une relation de véritable partenariat. Je souhaite aussi transmettre la CNV dans le cadre de mon métier auprès des personnes qui bégaient et leur famille.