Z NVC sem se seznanil leta 1994 med mirovnim taborom za mlade iz vzhodne in zahodne Evrope, vključno s Srbijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Takrat je bila med tema državama vojna, zato sem pričakoval pretepe med mladimi. Namesto tega so sedeli okoli kresu, peli in plesali. Ko sem vprašal, kako se je to lahko zgodilo, so mi povedali, da so prišli s trenerji za nenasilno komunikacijo. To se mi je zdelo navdihujoče in po vrnitvi domov me je »našlo« usposabljanje za NVC v sosednjem mestu

Odraščal sem v povojni Nemčiji s krivdo in sramom zaradi naše zgodovine. Nekonformna miselnost (NVC) mi je pomagala razlikovati med krivdo/sramom in odgovornostjo. Zaradi te odgovornosti in navdihnjena z Marshallovim delom sem se odločil deliti NVC v konfliktnih regijah, kot so Izrael/Palestina, Kenija, Ukrajina in Somalija, da bi podprl spravo in družbene spremembe. Pomembno mi je, da prispevam k svetu, kjer so potrebe vseh pomembne, da spoznam prednosti/privilegije, ki jih imam, in da me zanima, kako jih lahko uporabim v sodelovanju z ljudmi, ki imajo manj dostopa do virov.

Mir je zame tema že od otroštva, ko sem po drugi svetovni vojni videla ruševine v Frankfurtu na Majni in bila v najstniških letih priča prenosu procesa v Auschwitzu. Zmedla sem se, ko sem izvedela, da so isti ljudje, ki so ubijali judovske otroke in starše, opisani kot skrbni starši. Moja strast je prispevati k spravi, mediaciji, gradnji miru in družbenim spremembam. Rada podpiram ljudi pri deljevanju nepristranske kitajske medicine in družbenih sprememb – še posebej ženske, ki dobivajo glas v patriarhalnih družbah. Ko sem spoznala nepristransko kitajsko medicino, sem delala kot zdravnica (v zasebni praksi s kitajsko medicino). Nepristranska kitajska medicina mi je pomagala skrbeti zase in z empatijo poslušati ljudi, ki so prihajali v mojo ordinacijo.

Po certificiranju leta 2006 sem začel izvajati več usposabljanj za neonsko nadarjenost (NPC). Leta 2007 sem se podal na pot deljenja NPC v različnih državah.
Ko sem slišal Marshalla govoriti o svojih izkušnjah v Izraelu/Palestini, sem bil navdušen nad vplivom NPC na življenja ljudi. Moja vizija je bila, da na podoben način prispevam k izgradnji miru. Uresničila se je. Leta 2007 so me ljudje iz Kenije povabili na usposabljanje na otok Rusinga ob Viktorijinem jezeru. Od takrat sem v Keniji vsako leto, razen v letih 2020 in 2021 zaradi korone. Imel sem priložnost voditi srečanja za spravo z uvodom v NPC med različnimi etničnimi skupinami po nasilju po predsedniških volitvah leta 2007 in z notranje razseljenimi osebami. S tem so prizadeti lahko pripadnike druge etnične skupine dojemali kot človeška bitja in ne kot sovražnike. Srečanja so prispevala k mirnemu sobivanju.

Med letoma 2011 in 2015 sem s kenijskimi prijatelji uvedla nepovezano kulturo (NPC) in vodila srečanja za spravo s pripadniki dveh etničnih skupin (Rendille in Borana), ki sta se med seboj bojevali več kot 20 let. Začeli smo s starešinami, leta 2012 z mladimi bojevniki, glavnimi akterji nasilja, leta 2013 z vdovami, ki so spodbujale maščevanje k nasilju, nato pa spet z mladimi bojevniki in lokalno upravo in policijo. Po srečanju s starešinami se je nasilje zmanjšalo, po srečanju z mladimi bojevniki pa so končali oborožene spopade. Usposabljanje ni le ustavilo medplemenske vojne, temveč je podprlo tudi družbene spremembe: starešine so se začele pogovarjati z ženskami in mladimi, kar ni bilo del njihove kulture. Ženske se še vedno srečujejo med seboj.

Z globoko hvaležnostjo sem bila del mednarodne ekipe trenerjev, ki je štiri leta vodila 9-dnevne seminarje za Izraelce, Palestince in mednarodne udeležence. To je bila tudi zame pot zdravljenja. Povabila k deljenju NVC v Ukrajini iz leta 2015, topel sprejem, s katerim so me sprejeli kljub grozodejstvom, ki jih je generacija mojih staršev tam zagrešila med drugo svetovno vojno, je bil prav tako del moje poti zdravljenja. Ko sem se letos (2023) vrnila, sem od udeležencev pogosto slišala hvaležnost, da sem prišla kljub trajajoči vojni. Povedala sem jim, da tudi oni živijo tam, zakaj bi bil torej zame tako poseben prihod. Odgovor je bil: "To je naša država." Da, to je njihova država in ali ni to hkrati NAŠA ENA ZEMLJA?

Druga država, kjer sem se med deljenjem NVC veliko naučila, je Somalija. Najprej sem šla leta 2018 v okviru projekta ZN o restorativni pravičnosti. Usposabljala sem starešine, verske voditelje (islam) in ženske voditeljice ter razumela, da imajo tradicionalen in s šeriatskim pravom povezan pravosodni sistem, ki ima sistemske komponente. Med usposabljanjem so dodali empatično poslušanje tako avtorjev kot prejemnikov nasilja, zlasti poslušanje žensk neposredno, namesto da bi jih zastopali moški sorodniki. Imeli smo ločene seje za moške in ženske udeležence ter skupna srečanja. Med tem usposabljanjem (2 leti) so se moški začeli pogovarjati z ženskami, jih vključevati v delo na primerih, v katere so bile vpletene ženske, in celo podpirati ženske pri odpravi pohabljanja ženskih spolovil ter zgodnjih in prisilnih porok. Ženske so postale bolj samozavestne in so začele same posredovati, zlasti v konfliktih zaradi nasilja v družini.

Z veseljem sem prispevala k izgradnji afriško-angleško govoreče mreže nenasilnih podpornikov z izvajanjem usposabljanj in deljenjem svojih izkušenj pri gradnji organizacij. Prav tako z veseljem podpiram širjenje nenasilnih podpornikov v afriških in evropskih državah kot ocenjevalka. Objavila sem naslednje knjige:

1. Das große Praxisbuch zum wertschätzenden Miteinander - 101 Übungen zur Inspiration Ihrer Seminare und Gruppen auf Basis der Gewaltfreien Kommunikation. 52 x ICH - Praxisbuch zum wertschätzenden Umgang mit mir selbst auf Basis der Gewaltfreien
2. Umetnost cenjene komunikacije. 101 vaj za navdihovanje vaših seminarjev in skupin, ki temeljijo na nenasilni komunikaciji
3. »Odskočne deske do miru« o nepristranski kulturi, povezani z izkušnjami ljudi v Keniji in Somaliji, ki je bila prevedena tudi v somalščino in jo je UNDP izdal kot gradivo za somalske udeležence.

Za povpraševanje ali naročilo katere koli od teh knjig me kontaktirajte s pomočjo spodnjega obrazca