Knjiga Razmišljanja o živem sočutju je knjiga, v kateri je vredno uživati in biti z njo. Je vir navdiha in premišljevanja o dinamiki globoke notranje povezanosti in izpolnitve. Besede v tej majhni knjigi, ki so nastale v letih izmenjave in poučevanja na delavnicah, individualnih srečanjih in umikih, izražajo nesluteno globino in lepoto ter lahko bralca vodijo v dimenzije zdravljenja in celovitosti.
Moje poglobljeno raziskovanje življenja me je pripeljalo do razvoja praktičnih poti življenja v polnosti in toku življenja kot vsakodnevne duhovne prakse– kar imenujem Življenje sočutja. Razmišljanja o živem sočutju je knjiga, v kateri je vredno uživati in biti z njo. Je vir navdiha in premišljevanja o dinamiki globoke notranje povezanosti in izpolnitve. Besede v tej majhni knjigi, ki so nastale v letih deljenja in poučevanja na delavnicah, individualnih srečanjih in umikih, prenašajo nesluteno globino in lepoto ter lahko bralca vodijo v dimenzije zdravljenja in celovitosti. Je povabilo, da se k svoji izkušnji sebe in življenja približamo na radikalno drugačen način, da vstopimo v in skozi težko in bolečo izkušnjo, da razkrijemo polnost in lepoto v vsaki izkušnji. Naslednje ponujam z namenom, da ga sprejmete kot meditacijo, prakso raziskovanja ali molitev. Besede kažejo na notranji teren našega bitja in so povabilo k raziskovanju lastne notranje izkušnje. Vabim vas, da greste onkraj preprostega intelektualnega dojemanja besed in dejansko izkusite globlje poznavanje svojega notranjega sveta. Ko se je moje raziskovanje nenasilne komunikacije in duhovnosti z leti poglabljalo, se mi je pojavila jasnost o načinih, kako gojiti vsakodnevno prakso živega sočutja – iz dneva v dan, iz trenutka v trenutek – s samim seboj in v odnosih z drugimi. To je praksa sočutnega sprejemanja vsega življenja.
Z besedami enega od udeležencev delavnice: »Čeprav imam številne knjige, iz katerih bi lahko citiral spoznanja, čutim potrebo, da spregovorim iz srca. Želim proslaviti vašo odločitev, da delite spoznanja, ki jih prepoznavate na svoji poti, tako da dosežejo globoke prostore v meni; z veseljem se odpiram arhitektu v vas, ki postavlja okna in vrata v prostore, kamor svetloba doslej ni našla poti. Hvaležen sem, da sem vas srečal na svoji poti.«