Z nenasilno komunikacijo (NNK) Marshall Rosenbergsem se seznanil med usposabljanjem za učitelje. Med številnimi usposabljanji, ki sem se jih udeležil, je bila NNK zame luč – bila je kot prižig svetilke v temni sobi. Kar si prizadevam storiti in kar vodi moj namen, je, da to luč prinesem čim več ljudem, jo delim v šolah, skupinah in v različnih družbenih kontekstih, kjer lahko nudi podporo.
To intenzivno srečanje z nenasilno komunikacijo mi je omogočilo, da jo vključim v svoje delo kot praktičen vodnik za reševanje kompleksnih situacij, izboljšanje odnosnega okolja in negovanje lastnega dobrega počutja ter dobrega počutja otrok. Dobro poznam izzive, s katerimi se šolsko osebje sooča vsakodnevno: čustvena preobremenjenost, komunikacija z družinami in vse bolj zahtevna dinamika različnih vrst. Od tu se začne moja zaveza – ponuditi varne prostore za učenje, dialog in deljenje, kjer je mogoče ponovno odkriti uporabna orodja za izboljšanje odnosa s samim seboj in z drugimi.
Obstaja še en način, kako videti onkraj številnih plasti pogojevanja: pristna povezanost in oblika komunikacije, ki v središče postavlja človeške potrebe, s spoštovanjem in prisotnostjo, lahko dela čudeže. Rada bi prispevala k ustvarjanju okolij, v katerih se vsakdo počuti cenjenega, ljubljenega in spodbujenega k izražanju svoje individualnosti. Globoko me gane opazovanje otroške spontanosti; vsak dan me spominja na našo človeško naravo. Moje upanje je, da bom prispevala k ukoreninjenju skupnih vrednot. V šoli gojim temelje radovednosti, empatije in medsebojnega spoštovanja ter verjamem v moč izobraževanja kot semena sprememb.
Ho conosciuto la Comunicazione Nonviolenta di Marshall Rosenberg, in una formazione per insegnanti, tra mille formazioni la CNV è stata per me luce, è stato come accendere una torcia in una stanza buia. Quello che cerco di fare, la mia intenzione, è portare questa luce a più persone possibili, condividendola a scuola, nei gruppi e in vari ambiti sociali in cui può essere di supporto.
L’intenso incontro, con la Comunicazione Nonviolenta, mi ha permesso d’integrarla nel mio lavoro, come guida pratica, per affrontare situazioni complesse, migliorare il clima relazionale, nutrire il mio benessere e quello dei bambini. Conosco da vicino le sfide che il personale scolastico si trova quotidianamente ad affrontare: sovraccarico emotivo, comunicazione con le famiglie, dinamiche di vario genere sempre più faticose da gestire; è da qui che parte il mio impegno: offrire spazi sicuri di formazione, confronto e condivisione, dove è possibile riscoprire strumenti utili per migliorare la relazione con sé stessi e con gli altri.
C’è un altro modo in cui guardare oltre quello che arriva dai vari condizionamenti, che la connessione autentica, una comunicazione che mette al centro i bisogni umani, con rispetto e presenza, possono fare miracoli. Mi piacerebbe contribuire alla costruzione di ambienti in cui ognuno si senta valorizzato, amato ed incoraggiato ad esprimere la propria individualità. Mi commuove osservare la spontaneità dei bambini, questo ogni giorno mi ricorda la nostra natura umana. La mia speranza è poter contribuire al radicamento nei valori. A scuola coltivo il terreno della curiosità, dell’empatia e del rispetto reciproco, credo nel potere dell’educazione come seme di cambiamento.