Delam kot socialna pedagoginja v forenzični bolnišnici z duševno bolnimi in odvisnimi storilci kaznivih dejanj. Nenasilno komunikacijo sem odkrila leta 2010, ko sem iskala druge pristope k pacientom, ki so bili včasih agresivni in težko dosegljivi. Ugotovila sem, da mi nenasilna komunikacija omogoča ponovno vzpostavitev stika in povezave tam, kjer je veliko agresije.

V svoji kliniki in drugih klinikah ter domovih za ostarele vodim uvodne in poglobljene seminarje, da bi pacientom in osebju ponudil drugačno vrsto povezave – povezavo, ki presega prav in narobe. Zamisel, da vsako vedenje temelji na poskusu zadovoljevanja naših potreb, odpira možnost, zlasti pri delu s prestopniki, da se sprijaznimo s prekrškom in ponovno najdemo človečnost.