Podpiranje ljudi pri njihovi rasti in razvoju je bila rdeča nit skozi vse moje življenje.
Moja poklicna pot se je začela s podporo invalidom. V 18 letih, vključno z 9 leti na vodstvenih položajih, so te izkušnje močno oblikovale moj pogled na ljudi, odnose in sodelovanje. Odnosi, samoodločba, dostojanstvo in vprašanje, kako se lahko srečamo z enakim dostojanstvom kljub različnim vlogam in odgovornostim, so bile osrednje teme skozi vse moje delo.
Moja pot do nenasilne komunikacije
Do nenasilne komunikacije sem se pravzaprav odkrila precej po naključju, ko sem se udeležila uvodne delavnice. Moj namen je bil takrat precej pragmatičen: preprosto sem želela razviti svoje profesionalne veščine.
Kar sem našel, je bilo veliko več.
Odprl se mi je povsem nov svet. Stališča in vrednote, ki sem jih dolgo časa gojil, so nenadoma našle besede. Odkril sem nove načine povezovanja s seboj in z drugimi, hkrati pa sem se zavzemal za tisto, kar mi je resnično pomembno.
Bil sem zasvojen.
Želel sem se naučiti več, poglobiti svoje razumevanje in izkusiti, kaj postane mogoče, ko nenasilna komunikacija ni zgolj metoda, ampak se živi kot način bivanja.
Moje delo
Danes kot certificirana trenerka nenasilne komunikacije CNVC, supervizorka, trenerka in svetovalka za organizacijski razvoj delam s posamezniki, ekipami in organizacijami.
Poseben poudarek mojega dela je na sektorju zdravstva in socialnega varstva – podpori ljudem, katerih delo je spremljanje, podpora in prevzemanje odgovornosti za druge. Zanima me, kaj jim, njihovim ekipam in organizacijam pomaga razširiti paleto možnosti in ostati povezani, tudi v zahtevnih situacijah.
Moj cilj je ustvariti prostore, kjer se lahko zgodita rast in razvoj – z jasnostjo in empatijo, iskrenim razmislekom, humorjem in pripravljenostjo za reševanje težavnih vprašanj.
Svoje delo vidim kot prispevek h kulturi, v kateri dostojanstvo in enakopravno dostojanstvo zaživita v naših vsakodnevnih interakcijah.
Menschen in ihrer Entwicklung zu begleiten, zieht sich wie ein roter Faden durch mein Leben.
Mein beruflicher Weg begann in der Begleitung von Menschen mit Behinderung. Insgesamt 18 Jahre, davon 9 Jahre in Leitungsfunktion, haben meinen Blick auf Menschen, Beziehungen und Zusammenarbeit wesentlich geprägt. Beziehung, Selbstbestimmung, Würde und die Frage, wie gleichwürdige Begegnung trotz unterschiedlicher Rollen und Verantwortlichkeiten gelingen kann, waren dabei zentrale Themen für mich.
Mein Weg zur gewaltfreien Kommunikation
Eigentlich bin ich eher zufällig in einem Einführungsseminar zur gewaltfreien Kommunikation gelandet. Meine Idee war pragmatisch: Ich wollte mich beruflich weiterbilden.
Was ich dort gefunden habe, war viel mehr.
Es hat sich für mich eine neue Welt eröffnet. Haltungen und Werte, für die ich schon lange stand, bekamen plötzlich Worte. Ich entdeckte neue Möglichkeiten, mit mir selbst und anderen in Verbindung zu sein und gleichzeitig für das einzustehen, was mir wichtig ist.
Ich hatte Feuer gefangen.
Ich wollte mehr lernen, tiefer verstehen und erfahren, was möglich wird, wenn Gewaltfreie Kommunikation nicht nur als Methode angewendet, sondern als Haltung gelebt wird.
Meine Arbeit
Heute begleite ich als CNVC-zertifizierte Trainerin für gewaltfreie Kommunikation, Supervisorin, Coachin und Organisationsentwicklerin Menschen, Teams und Organisationen.
Ein Schwerpunkt meiner Arbeit liegt im Gesundheits- und Sozialbereich – bei Menschen, die Menschen begleiten, unterstützen und Verantwortung für andere übernehmen. Mich interessiert, was sie, ihre Teams und Organisationen dabei unterstützt, ihren Handlungsspielraum zu erweitern und auch in herausfordernden Situationen in Verbindung zu bleiben.
Ich möchte Räume schaffen, in denen Entwicklung möglich wird: mit Klarheit und Empathie, ehrlichem Hinschauen, Humor und der Bereitschaft, auch schwierige Themen anzusprechen.
Meine Arbeit verstehe ich als Beitrag zu einer Kultur, in der Würde und Gleichwürdigkeit im täglichen Miteinander lebendig werden.