Zavezan sem učenju, vadbi in deljenju nenasilne komunikacije (NNK) z upanjem, da bom prispeval k družbi, kjer se ljudje lahko globlje povežejo drug z drugim in živijo ob spoštovanju človečnosti drug drugega.

Moja pot z NVC se je začela iz moje lastne želje po globlji povezanosti in razumevanju sredi različnih izzivov in konfliktov v odnosih in življenju. S študijem NVC sem se naučila pomena poslušanja, ne da bi spremenila druge, temveč da bi razumela potrebe, ki obstajajo tako v meni kot v drugi osebi. Ta praksa je globoko spremenila moje življenje.

Trenutno NVC delim prek delavnic, vadbenih skupin, programov dolgoročnega učenja in pobud za gradnjo skupnosti. Organiziram tudi učne priložnosti z mednarodnimi trenerji in podpiram povezave med ljudmi, ki se NVC učijo na Japonskem. V zadnjih letih sem se začela zanimati za družinske konstelacije in druge dialoške in izkustvene pristope, s katerimi raziskujem načine, kako lahko ljudje poglobijo svojo povezanost s seboj in drugimi.

Zame NVC ni zgolj komunikacijska veščina; je način življenja. Skozi odnose z družino in prijatelji, vodenje skupnosti in trenutke konfliktov se nenehno učim, kako ostati povezan s seboj, hkrati pa negovati povezanost z drugimi. Še posebej cenim sposobnost, da se vzdržim tega, da bi druge naredil za sovražnike, tudi če obstajajo razlike, in da si prizadevam razumeti, kaj je za vsakega posameznika globoko pomembno.

Moj cilj je ustvariti in razširiti prostore, kjer lahko ljudje varno izrazijo svoje pristne misli in občutke ter se prek nekonformne miselne kulture povezujejo drug z drugim kljub razlikam. Upam, da bom prispeval h kulturi, v kateri empatija in dialog nista izjemni praksi, temveč se naravno gojita v družinah, šolah, na delovnih mestih in v skupnostih.

Prav tako si prizadevam ostati vseživljenjski učenec in praktik. Certifikata ne vidim kot končni cilj, temveč kot pomemben mejnik pri globljem življenju v nekonformni kulturi. Upam, da se bom še naprej učil, tvegal in rasel skupaj s svojimi kolegi praktiki, vključno z učenjem iz lastnih napak in izzivov.

Rad bi, da ljudje vedo, da pri nekonformnem vedenju ne gre za učenje »pravega načina« govora. Gre za zavest in prakso, ki neguje človeško povezanost. Vsi si delimo željo, da bi bili razumljeni, da bi razumeli druge in da bi živeli na način, ki spoštuje tisto, kar nam je najdragocenejše. Verjamem, da nekonformno vedenje ponuja pot do gradnje bogatejših odnosov in bolj sočutne družbe, hkrati pa podpira te univerzalne težnje.