Še preden sem se srečal z nenasilno komunikacijo (NK), me je že dolgo zanimalo, kako lahko delamo s konflikti in nesoglasji. Na univerzi sem študiral mednarodno politiko in želel na politiko gledati ne le kot na vprašanje institucij in moči, temveč tudi kot na človeško dejavnost. Kasneje sem se srečal z različnimi orodji razmišljanja, ki so me močno podprla pri organiziranju kompleksnih problemov in konfliktov ter pri tem, da so postali jasnejši in bolj izvedljivi.

Kljub temu še nisem povsem našel poti, kako se povezati z željami v sebi in s tem, kar mi je resnično pomembno. NNK mi je pokazala to pot. S poslušanjem občutkov in potreb sem se začel dotikati lastnih želja in se ozirati na človečnost, ki se skriva pod konflikti z drugimi. Zame NNK ni zgolj tehnika za reševanje konfliktov; pred tem je praksa bolj iskrenega povezovanja z lastnim življenjem in življenjem drugih.

Na podlagi tega, kar sem se do sedaj naučil in doživel, bi rad ustvaril prostore, kjer lahko udeleženci skupaj raziskujejo, hkrati pa cenijo temelje NNK: opažanja, občutke, potrebe in prošnje. Rada bi vključila tudi telesno zavedanje, zavedanje sedanjega trenutka, povezovanje z lastnimi željami in obnavljanje odnosov znotraj konfliktov.

Kot trenerka cenim ustvarjanje varnih in iskrenih učnih prostorov. Zato se mi zdi bistveno skrbno delo z mejami. Postavljanje meje ne pomeni prekinitve povezave; lahko je izhodišče za skrb zase, hkrati pa se bolj polno povezujemo z drugimi. Ker imajo besede NVC in empatije moč, da se globoko dotaknejo notranjega sveta druge osebe, želim spoštovati tempo, soglasje in svobodo vsake osebe, da ne govori, ter paziti, da ne stopimo predaleč brez zavedanja.

Takšne učne prostore bi rada odprla v obliki temeljnih tečajev, bralnih skupin, vadbenih skupin, prostorov za dialog, individualnih srečanj in drugih oblik. Ne glede na to, ali se nekdo NVC uči prvič ali pa se z učenjem nadaljuje že nekaj časa, upam, da bom ljudem ponudila priložnosti, da se v svojem tempu povežejo s seboj in ponovno premislijo o svojih odnosih z drugimi.

Pri deljenju NVC se ne želim zanašati samo na lastno razumevanje. Želim se še naprej učiti iz virov, ki jih je CNVC gojil skozi mnoga leta, in iz modrosti praktikov z vsega sveta. S spoštovanjem do tega, kar so zgradili tisti pred nami, želim to združiti z lastnimi življenjskimi izkušnjami in še naprej raziskovati oblike učenja, ki so potrebne tukaj in zdaj.

»Tihi čas«, ki se pojavi skozi NVC. Čas v vsakdanjem življenju, da se na majhen in nežen način povežemo s seboj. Da cenimo ta čas kot majhno praznovanje in da ta čas postane moč, ki nam pomaga, da od jutri naprej tiho hodimo naprej. Upam, da bom tak čas delil s številnimi ljudmi.