Ta praksa spodbuja nežno vrnitev k telesu in sedanjemu trenutku, še posebej v trenutkih, ko se počutimo aktivirane, nepovezane s samim seboj ali čustveno preplavljene.

Z opazovanjem občutkov s skrbnostjo in radovednostjo začnemo upočasnjevati svoje avtomatske reakcije in globlje prisluhniti dogajanju v nas. Pogosto telo nekaj zazna, še preden to lahko um poimenuje.

V kontekstu nenasilne komunikacije lahko to zavedanje podpira bolj iskren odnos s samim seboj. Pomaga nam lahko prepoznati, kaj čutimo, kaj nam je pomembno in po čem morda hrepenimo pod svojimi reakcijami. S tega vidika pogosto postane lažje poslušati z empatijo, govoriti iskreno in ostati prisoten v pogovorih, ki so pomembni.

ZAKAJ JE TA PRAKSA POMEMBNA

Ko se počutimo bolj prizemljene v sebi, je v nas pogosto več prostora. Več prostora za opazovanje. Več prostora za izbiro. Več prostora za previdno odzivanje, namesto da bi se takoj premaknili v obrambo, obtoževanje ali umik. Vrnitev v telo lahko postane tiho sidro v trenutkih napetosti, negotovosti ali čustvene intenzivnosti.

V NVC IN SOČUTNEM DIALOGU

Ta praksa vam lahko pomaga pred ali med težkimi pogovori, ko se pojavijo močna čustva ali kadar koli se želite ponovno povezati s seboj. Pomaga vam lahko:

• Ostanite povezani s sedanjim trenutkom
• Opazite občutke in potrebe z večjo jasnostjo
• Poslušajte z večjo empatijo
• Govorite iskreno in skrbno
• Ostanite povezani tudi v nelagodju

Bolj ko smo sposobni poglobljeno spremljati sebe, bolj je mogoče, da se z drugimi srečamo s sočutjem.