Ta študija obravnava obseg in vplive nenasilne komunikacije (NK) na izražanje moči v delovnih odnosih. Uporablja metode anket, skupinskih razprav in poglobljenih intervjujev z dvajsetimi strokovnjaki iz civilne družbe in različnih poslovnih sektorjev v Vietnamu. Udeleženci so poročali o izboljšanem sočutju do sebe, empatiji, komunikaciji in sodelovanju z drugimi po začetku izvajanja NNK. Kar zadeva izražanje moči, je bila uporabljena manj škodljiva komunikacija med udeleženci in v situacijah med vrstniki, medtem ko je bila uporaba nasilnega jezika proti udeležencem zmanjšana. Večina udeležencev je imela bolj pozitivne misli in vedenje za zadovoljevanje svojih potreb („moč znotraj“). Prav tako so se nagibali k temu, da so nehali ustrahovati druge („moč nad“), da bi zadovoljili lastne potrebe. Več kot polovica anketirancev je delila zgodbe o opolnomočenju drugih („moč za“) in sodelovanju z drugimi („moč z“) pri reševanju problemov (Kashtan 2002; Rosengbert 2015).

Ugotovitve govorijo v prid spremembi v obravnavanju legitimne moči ter hegemonističnih družbenih norm in pristranskosti ter kažejo, da se krepi svoboda ljudi v interakcijah med različnimi odnosi, zato je za mednarodni razvoj ključnega pomena, da se ljudje osvobodi moči, znotraj katere se borijo. V kontekstu globalnih vprašanj, ki zahtevajo sodelovanje med politično, gospodarsko in civilno družbo, lahko neopredeljeno socialno vključevanje sproži konstruktivno družbeno kritiko. Navsezadnje je izvajanje neopredeljenega socialnega vključevanja ključnega pomena za organizacije, da spodbujajo kolektivno modrost za zadovoljevanje potreb posameznikov kot pomembnih sodelavcev prek poslanstev organizacij pri izpolnjevanju potreb planeta. Nenazadnje bi lahko ta raziskava v prihodnosti razširila svoj pomen z nadaljnjim preučevanjem vpliva »moči strokovnjakov« na izvajalca neopredeljenega socialnega vključevanja.