Preskoči na glavno vsebino

Potencial za uporabo nenasilne komunikacije v znanosti o ohranjanju narave

Članek v akademski reviji avtorjev Williams, Brooke A., Simmons, B. Alexander., Ward, Michelle., Beher, Jutta., Kenyon, Tania M., Davey, Madeline., Melton, Courtney B., Stewart-Sinclair, Phoebe J., Hammond, Niall L., Massingham, Emily., Klein, Carissa J. v angleščini (2021)
Znanost in praksa ohranjanja narave, Wiley Periodicals LLC v imenu Društva za biologijo ohranjanja narave. 3(11)

Vloga znanstvenika za ohranjanje narave še nikoli ni bila bolj zahtevna. Sredi hitre degradacije naravnih ekosistemov Zemlje ter izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev se morajo znanstveniki za ohranjanje narave naučiti novih in učinkovitih načinov za vzpostavitev zaupanja in sodelovanje s širšo skupnostjo. Tukaj razpravljamo o potencialni uporabnosti posebne komunikacijske tehnike, nenasilne komunikacije (znane tudi kot sočutna komunikacija ali sodelovalna komunikacija), v znanosti o ohranjanju narave. 

Nenasilna komunikacija je strukturirana oblika komunikacije, ki jo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvil dr. Marshall Rosenberg. Spodbuja medosebno razumevanje in povezovanje s sporočanjem opažanj brez obsojanja, prepoznavanjem čustev, potreb in vrednot ljudi ter zahtevami po specifičnih ukrepih za zadovoljevanje teh potreb. Prinesla je pozitivne rezultate na različnih področjih, kot so reforma zapornikov, zdravstvene vede in socialno delo, ter je zelo obetavna za uporabo v ohranjanju narave. Čeprav ni enotne komunikacijske strategije, ki bi ustrezala vsem ljudem, trdimo, da bi lahko znanstveniki in strokovnjaki za ohranjanje narave uporabljali nenasilno komunikacijo pri komunikaciji s kolegi, politiki in širšo javnostjo o pomembnih in včasih spornih okoljskih vprašanjih.

Preberi članek