Sodobno hipertehnološko okolje, za katero so značilni medijska konvergenca, poglabljanje komunikacijske globalizacije, porast sovražnega govora na različnih komunikacijskih platformah in prihod dobe post-resnice, zahteva nove inovativne pristope k disciplini komunikologije. Eksponentna rast tehnologije in njen vpliv na komunikacijo in njene procese sta njen študij naredila ne le bolj kompleksen, ampak tudi vznemirljiv.

Komunikacijski izkušnji ljudi se nenehno dodajajo novi elementi in dimenzije. Komunikacijski model lahko v tem kontekstu opišemo kot model, ki zajema kompleksnost globalizacije in konvergence komunikacije ter omrežno povezanost medosebne in množične komunikacije, kar Castells (2007) opisuje kot samo-množično komunikacijo.