Vprašanje reproduktivnih pravic na splošno – in še posebej za nigerijske ženske – je danes predmet razprav zaradi omejitev, ki jih katoliški nauki o reproduktivnem zdravju in javne politike, na katere vplivata tako kultura kot religija, postavljajo. Te omejitve negativno vplivajo na žensko samostojnost in na pravico žensk do upiranja spolnemu izkoriščanju ter dostopa do drugih pomembnih pravic. Katoliški nauki obsojajo vse oblike
umetne kontracepcije, kot so neposredna kontracepcija, neposredni splav in neposredna sterilizacija. Vendar pa uradni cerkveni nauk spodbuja uporabo
naravnih sredstev za nadzor plodnosti. V knjigi Humanae Vitae Pavel VI. prepoveduje uporabo umetnih kontracepcijskih sredstev, ker naj bi ovirala naravni reproduktivni proces. Pavel VI., ki se opira na posebno razlago naravnega zakona, spodbuja poročene pare, naj imajo spolne odnose le med neplodnimi obdobji žene, če si pari prizadevajo nadzorovati svojo rodnost.