Ker habitati prostoživečih živali postajajo vse bolj razdrobljeni, postaja souporaba krajine z divjimi živalmi težavna in zapletena. Ker deležniki z različnimi interesi težko sodelujejo pri upravljanju interakcij med človekom in divjimi živalmi, so potrebni novi pristopi.

Tukaj razmišljamo o novem programu participativnega učenja, ki smo ga izvedli s kmeti v komunalnih varstvenih območjih v regiji Zambezi v Namibiji. Namen 9-tedenskega programa je bil razumeti, zakaj konflikti med človekom in prostoživečimi živalmi ostajajo izziv. Pri zasnovi programa smo združili tri teoretične okvire – sistemsko razmišljanje, nenasilno komunikacijo in pristope, ki temeljijo na učenju. Povzemamo ključne rezultate vsake seje in razmišljamo o celotnem programu.

Ugotovili smo sinergijski učinek treh okvirjev in zaključili, da je bil naš integrirani program koristno orodje za sodelovalno učenje za razumevanje sistema upravljanja med človekom in prostoživečimi živalmi, prepoznavanje intervencij, opolnomočenje skupnosti in izgradnjo zmogljivosti za sodelovanje za izboljšanje človekovega dobrega počutja ter interakcij med človekom in prostoživečimi živalmi. 

Na podlagi naših izkušenj podajamo predloge, kako bi lahko program prilagodili podobnim ali drugim okoljskim problemom drugje.