Prilagoditvena sposobnost je bistvenega pomena za organizacije, da se lahko prilagodijo izzivu trajnosti in spremenijo njegov potek. Nenasilna komunikacija (NVC) je orodje za medosebno komunikacijo, ki uporabniku omogoča prehod iz jezika sodb v jezik potreb z uporabo 4 korakov: opazovanje, občutki, potrebe in prošnja.

Ker je komunikacija bistvena za prilagodljivost družbenega sistema, ta diplomska naloga raziskuje vprašanje: Kako nenasilna komunikacija podpira prilagodljivost organizacij? Z mešanimi metodami (polstrukturirani intervjuji in ankete z trenerji nenasilne komunikacije, predstavniki organizacij in zaposlenimi) so raziskani učinki nenasilne komunikacije na komunikacijo v treh vzorčnih organizacijah na Nizozemskem (šola, nevladna organizacija in raziskovalni inštitut).

Rezultati kvantitativne ankete kažejo, da ima NVC pozitiven do zelo pozitiven vpliv na dinamiko splošnega organizacijskega komuniciranja. Kvalitativni podatki podpirajo to ugotovitev in kažejo, da NVC prinaša pozitivne učinke večjega razumevanja, poslušanja in napredka pri vprašanjih, povezanih z delom, z večjim zavedanjem lastnih in tujih potreb in občutkov.

Če te rezultate povežemo s prilagodljivo zmogljivostjo organizacij, sklepamo, da NVC neposredno podpira elemente prilagodljive zmogljivosti, kot so zaupanje, raznolikost in učenje, posredno pa podpira skupni pomen in samoorganizacijo.