Nenasilna komunikacija s starejšimi, spoštovanje do njih v njihovih zadnjih letih in nasilje agizma

V grški mitologiji je bil Geras (zato besedi »geriatrija« in »gerontologija« izhajata iz starogrščine) bog starosti. Upodabljali so ga kot drobnega, shujšanega stareca. Gērasovo nasprotje je bila Heba, lepo dekle, boginja mladosti. Heba je vsem bogovom in boginjam na gori Olimpu stregla nektar in ambrozijo. Nasprotno, Geras ni služil ničemur sladkemu, temveč je služil strahu pred krhkostjo, staranjem in smrtjo. Njegov rimski ekvivalent je bil Senectus (zato izhajata besedi, kot sta »Senior« in »Senatus«).

Za Grke je bil Geras tudi metafora za invalidnost, pogosto je upodobljen, kako se naslanja na palico. Vendar pa je s pragmatičnega latinskega vidika starost omogočala dostop do modrosti in s tem do politične moči v senatu. »Senior« je tako postal oseba, ki si zasluži spoštovanje, »seniornost« pa lastnost, ki jo je treba ceniti. Statusni simbol starosti je prepoznan z latinsko besedo »antianus«, ki pomeni več zgodovine: tukaj iz besed »ancient«, »ancienne« in v italijanščini »anziano«.