S tem izjemnim monologom o odpuščanju in osvoboditvi, po življenju, polnem zlorab, izgnan iz svoje dežele, vojvodine Milana, Prospero razbije magično umetnost, ki se jo je naučil uporabljati na otoku in mu je pomagala doseči pravičnost, odpusti svoje rablja, osvobodi duha narave ter dobrega (Ariel) in zla (Kaliban, ki ironično obljubi, da se bo vedel pravično in pošteno) ter prosi za prizanesljivost od nas, bralcev in gledalcev.