Vpliv usposabljanja za nenasilno komunikacijo na starševsko samozavest in psihično dobro počutje mater otrok z okvaro sluha
Namen študije je bil raziskati vpliv programa nenasilne komunikacije na starševsko samozavest in psihološko dobro počutje mater otrok z okvaro sluha. Raziskava je bila delno eksperimentalna s predhodnim in naknadnim testiranjem ter kontrolno skupino. Skupno število statistične populacije je bilo 49 oseb, od tega je bilo 30 mater izbranih iz rednih šol v mestu Isfahan z uporabo priročne metode vzorčenja in naključno razporejenih v dve eksperimentalni in kontrolni skupini po 15 oseb. Za oceno vseh udeležencev sta bila uporabljena lestvica starševske samozavesti Dumka in sodelavcev ter lestvica psihološkega dobrega počutja Ryff. Eksperimentalna skupina je sodelovala v intervenciji v 8 srečanjih po 45 minut in enem srečanju tedensko. Nato sta bili obe skupini ocenjeni z istima lestvicama.
Podatki so bili analizirani z univariatno analizo kovariance. Rezultati so pokazali, da je imel program nenasilne komunikacije pomemben in pozitiven vpliv na starševsko samozavest in psihološko dobro počutje v eksperimentalni skupini.
Ker je intervencija izboljšala starševsko samozavest in psihološko dobro počutje mater otrok z okvaro sluha, ima načrtovanje te intervencije pomembno vlogo pri izboljšanju starševske samozavesti in psihološkega dobrega počutja mater.
Ključne besede: okvara sluha, nenasilna komunikacija, psihološko dobro počutje, samozavest