Nasilje ni človeška narava. To je bil jasen sklep srečanja znanstvenikov v Sevilli leta 1986. Seviljski manifest je prepričljivo trdil, da nasilje ni genetsko pogojeno, temveč zgolj družbeni konstrukt, izum. Žal mu ni bilo posvečeno veliko pozornosti. Eden od razlogov je morda ta, da je težje upravičiti potrebo po vojni, če se dokaže, da nihče ni nasilen po rojstvu, da ni "zla", ni naravne agresije. Kljub temu nasilje obstaja. Na Šrilanki je bilo v vojni, ki traja že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ubitih več kot 65.000 ljudi. Če je nasilje naučeno vedenje, zakaj se potem obnašamo nasilno? In kako lahko takšno nasilno vedenje uspešno odvrnemo, preprečimo?

 

V mednarodnih odnosih in mirovnih študijah se s temi vprašanji ukvarjajo pristopi k reševanju konfliktov. Z reševanjem konfliktov se preučijo viri konflikta, da bi se obravnavali korenine problema in se s tem izognili nasilju ali ga preprečili.

 

Ena od teorij, ki se ukvarja z vzroki konfliktov, je teorija človeških potreb (HNT).

 

Raziskovalci miru pogosto prezrejo in zanemarjajo metodo optimizacije tamilskega nauka (HNT), ki lahko ponudi dragocen vpogled v vire konfliktov in s tem v možne rešitve. Ta članek bo preučil, kako se HNT lahko uporabi v trenutnem konfliktu, ki poteka med vlado Šrilanke (GOSL) in Osvobodilnimi tigri tamilskega Elama (LTTE).

 

V prvem delu bo članek obravnaval HNT in nekatere njegove teorije, nato pa bo prešel na obravnavo uporabnosti in kritik HNT. V drugem delu bo na kratko predstavljen konflikt na Šrilanki in opisana nekatera glavna vprašanja konflikta. HNT bo nato uporabljen za konflikt, da bi ugotovili, ali se lahko izkaže za koristno pri približevanju rešitvi.

 

Pri opisovanju, kako se premakniti k rešitvi, bo članek na koncu upošteval tudi vprašanja dojemanja, podobe sovražnika in pomanjkanja zaupanja ter ugotovil, da bi lahko HNT učinkovito ponudil nove vpoglede v iskanje strategij, ki bi lahko delovale za obe strani.