Vpliv izvajanja programa nenasilne komunikacije na vzroke in pogostost konfliktov med učenci
Cilj tega prispevka je bil raziskati učinke izvajanja programa, ki temelji na nenasilni komunikaciji, in vpliv vzrokov in pogostosti konfliktnega vedenja mlajših šolskih otrok. Izvedena je bila kvazieksperimentalna raziskava, v katero je bilo vključenih 180 učencev četrtega razreda osnovne šole. Razredi so bili razdeljeni v kontrolno in eksperimentalno skupino z metodo randomizacije. Skupine so bile usklajene glede na spol, starost in pogostost konfliktov, kot je bilo prikazano v fazi predtestiranja. Raziskovalni model je bil kvazieksperimentalen in je združeval intra- in inter-skupinsko zasnovo.
Za namene te kvazieksperimentalne raziskave je bil razvit poseben scenarij, sestavljen iz 15 delavnic, ki so se neposredno ukvarjale s temami, povezanimi z nenasilno komunikacijo, ter anketni vprašalnik, zasnovan za oceno splošnih modalitet nenasilne komunikacije. Vprašalnik je vseboval 14 vprašanj z različnimi oblikami odgovorov, njegova notranja zanesljivost konsistentnosti (Cronbachov alfa) pa je bila zadovoljiva (α=0,76).
Pri analizi podatkov so bile uporabljene metode deskriptivne statistike in metode neparametrične inferencialne statistike. Za preučitev medskupinskih razlik sta bila izvedena dva Mann-Whitneyjeva U testa (neparametrični nadomestek za t-test neodvisnih vzorcev) in dva Wilcoxonova testa predznačenih rangov (neparametrični nadomestek za t-test odvisnih vzorcev), sledili pa so še štirje χ2 testi. Rezultati naknadnega testa kažejo na pozitivne učinke izvajanja vsebin nenasilne komunikacije, saj so anketiranci iz eksperimentalne skupine (povprečni rang = 99,12) dosegli nižje rezultate kot anketiranci iz kontrolne skupine (povprečni rang = 81,88), kar kaže na to, da so študenti iz eksperimentalne skupine pokazali manjšo nagnjenost h konfliktnemu vedenju.
Rezultati, povezani s pogostostjo vzrokov konfliktov, za vse štiri kvazi-eksperimentalne situacije poudarjajo kot najpogostejše vzroke konfliktov: žalitve in poniževalne vzdevke (v vseh štirih kvazi-eksperimentalnih situacijah – 22,44 % proti 44,44 %), izrekanje neprimernih stvari o družini (eksperimentalna skupina – začetna ocena in obe oceni v kontrolni skupini; 26,11 % proti 30,00 %), pa tudi prepričevanje drugih otrok, naj se ne družijo z anketirancem (eksperimentalna skupina – končna ocena; 24,44 %).
Posttest, ki je ocenjeval pogostost, je potrdil pozitivne učinke programa NVC na učence iz eksperimentalne skupine v primerjavi z učenci iz kontrolne skupine.