Nenasilni pristop k izobraževanju o socialni pravičnosti

Ta članek zagovarja nenasilni pristop k izobraževanju o socialni pravičnosti. Najprej je pregledana literatura o izobraževanju o socialni pravičnosti, v središču kritične analize pa sta dva kontrastna in vplivna pristopa – kritična teorija in poststrukturalna teorija. Kot alternativa je predlagan nenasilni pristop. Drugič, ponovno je preučen pojem socialne pravičnosti, da bi se razkrila njegova povezava s pojmom posameznika, in obravnavan je koncept nenasilja s poudarkom na relacijnosti.

Nadalje so opisani trije vidiki nenasilja: relacijska dinamika, notranji mir in nenasilna sredstva. Tretjič, ti vidiki so prevedeni v pomembne vidike pedagogike nenasilja: povezovanje notranjega in zunanjega dela; preusmeritev bojev nasprotij v soodvisnost razlik; uporaba in improvizacija nenasilnih učnih strategij. Da bi obogatil teoretično razumevanje in navdihnil praktične vpoglede, ta članek prepleta tudi mednarodne modrostne tradicije (vključno z afriškim ubuntujem, budistično nedualnostjo in taoistično dinamiko), moje učne izkušnje in oblikovanje nenasilne pedagogike socialne pravičnosti v izobraževanju učiteljev.